Kulturna dediščina

 

Sakralna dediščina

Cerkev Marije Magdalene

Zavetnica cerkve v Ocizli je Marija Magdalena. Na cerkvenem portalu je vklesana letnica 1671 in ime takratnega vaškega župana Andreja Grahonje. Najprej je bila na tem mestu postavljena kapelica, nato cerkev. Na notranji strani jerte je letnica 1645. Cerkev je bila obnovljena leta 2002, njena otvoritev pa je potekala istega leta za ocisko opasilo.


Na glavnem oltarju stoji kip Marije Magdalene, levo od njega je sv. Lucija, zavetnica oči, desno pa sv. Polona, zavetnica zob, ki drži v kleščah zob. V Ocizli je poznan pregovor: »Če sonce posije Poloni na zob, bo to leto polno gob«. To velja na dan njenega godu. Na desnem stranskem oltarju je slika evangelista sv. Marka, na levem pa slika sv. Urše oziroma sv. Uršule. Dan sv. Marka (25. aprila) je imel pomembno vlogo v delovnem letnem ritmu domačinov, saj je na dan njegovega godu »šla čreda vn«.

 

alt alt

 

Od leta 2010 je cerkev Marije Magdalene bogateljša za nov križev pot, katerega je izdelal domačin Dorijan Andrejašič. Zanj je uporabil lipov les, izdelal pa ga je s tehniko žganja in rezbarjenja.

 

Kapelica na poti k cerkvi (plošča iz 1. polovice  19. stoletja)

Na poti med vasjo in cerkvijo Marije Magdalene je na »Kraljevem pilu« stalo zidano znamenje. Ploščo iz rjavkastega domačega kamna je ob Kraljevem pilu razbito na dvoje leta 1947 našel profesor France Stele, kateri je o tem opomnil uslužbenca Etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer je zaradi svoje pomembnosti plošča od leta 1949 tudi hranjena.   

Na plošči je podoba Križanega in zapis ljudske pesmi v bohoričici iz 1. polovice 19. stoletja. Znamenje je naredil mož iz Drjolove hiše, imenovan »Kodro« po imenu Ivan Mihalič, ki je bil zidar in kamnosek samouk. (1792-1865).

V današnjem črkopisu gre zapis pesmi takole:

 

alt

Britka martra – odpri vrata

Kri prelita – ole (=olje) zlatu

Nova pesem – dur (=kdor) jo poje

Sant(e) sante

Jezusova nevesta

Pejmo na to zemlico

Kmer (=kamor, kjer) je Jezus pokopan

Vidli bomo

Tekale so njegove solze

Angel ima zlati roč

Nas ne odloči proč

Anjelava (=angelova) viža

Našo dešico špiža (=hrani)

Špižaj jo bug

Ses sv. Rešnin Telesan.

    

Opasilo

Opasilo se v Ocizli praznuje zadnjo nedeljo v avgustu, sicer pa goduje zavetnica cerkve Marija Magdalena  22. 7. Na ta dan se je do druge svetovne vojne opasilo tudi praznovalo in nenapisano pravilo je na ta dan prepovedovalo kakršno koli delo na njivah na ozemlju celotne vasi, tako za domačine, kot za ljudi od drugje. Okoli so hodili vaški čuvaji imenovani gvardijani in nadzorovali, da se ne bi na ta dan na območju Ocizle karkoli delalo. Ker je bilo v mesecu juliju veliko dela na njivah (košnja, žetje žita …) so dan praznovanja opasila prenesli na konec avgusta, ko so bila kmečka dela že postorjena. Pred opasilom so vaščani imeli navado počistit in pobelit stanovanje.

 

Stavbna dediščina

Domačija Ocizla 26 -Pri Toščevih

Toščeva domačija je zadnja domačija na jugozahodnem robu vasi Ocizla. Vpisana je v register nepremične kulturne dediščine. Na borjač domačije, ki povezuje gospodarska poslopja in stanovanjski del, pridemo skozi ornamentiran portal z letnico 1893.Vsa poslopja imajo na pročelju okna s kamnitimi okvirji in kamnite portale. Portal skednja nosi letnico 1868, hrama 1865.

 

alt

 

Lavatojo

Društvo je v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina leta 2009 obnovilo vodno korito pod Ocizlo. Sanacija tega vodnega vira je bila del projekta, ki se je sofinanciral iz razpisa Leader – LAS Krasa in Brkinov.  Sam objekt je imel nekoč dvojno vlogo, zagotavljal je vodo prebivalstvu, poleg tega pa so ga uporabljali tudi kot korito za napajanje živine in korito za pranje perila.

alt

 

Korito "na kali"

 

 

Naravna dediščina

Ocisko - beški jamski sistem

Ociski-beški jamski sistem se je oblikoval na območju Loke ob stiku fliša in apneneca – vododržne in vodopropustne kamnine.
Ocisko-beški jamski sistem, ki je dolg kar 4500 metrov, je sistem več med seboj povezanih jam in sicer: Jurjeve jame, Miškotove jame, Maletove jame, Blaževega spodmola ter Ociske jame.
V jame se izlivajo potoki, ki se pretakajo po flišnati površini in kateri v stiku z apnencem poniknejo.  
Vode iz Ocisko-beškega jamskega sistema se stekajo proti Boljuncu. Območje jamskega sistema pa spada v Krajinski park Glinščica.

alt

Maletova jama - V Maletovo jamo pada ponorni slap potoka Korošca 

 

Ociska brezna - časopis Delo, 10.8.2014, avtor: Željko Kozinc

The Beka-Ocizla Cave System: Karstological Railway Planning in Slovenia